»Vse v večjo božjo slavo!«

Duhovne vaje v vsakdanjem življenju

Sv. Ignacij Lojolski

Kaj so?
Duhovne vaje so izkušnja molitve, ki prek Božje besede in razodetja pomaga odkrivati posameznikove najgloblje in najbolj pristne želje, ter najti pogum da jih uresniči.
Na drug način lahko razložimo Duhovne vaje kot sprejemanje Božjega razodetja v Svetem pismu in Cerkveni tradiciji v povezano in razumljivo celoto, ter oseben odgovor na smisel, namen, ki ga to daje posameznikovemu življenju.

“Pod duhovnimi vajami razumemo vsako spraševanje vesti, meditacijo, kontemplacijo, ustno in miselno molitev ter druge duhovne dejavnosti, (…). Kakor so namreč sprehajanje, hoja in tek telesne vaje, tako so duhovne vaje vsaka priprava in naravnavanje duše, da se reši vseh neurejenih nagnjen in šele potem išče in najde božjo voljo v tem, da uredi svoje življenje, da ji bo v zveličanje.” (Ignacij Lojolski, Duhovne vaje)

Duhovne vaje sv. Ignacija so knjiga o tem, kako voditi duhovno prenovo, ne pa razlaga nauka, ki bi ga po vrsti brali. Nudijo nam različne organsko povezane prvine duhovnosti in nasvete (dajejo način in red – metodo) pri iskanju milosti, ki so med seboj povezane. Vodijo torej delovanje, da bi dosegli določene cilje.

Nastanek
Februarja leta 1522 je Inigo Lopez de Loyola odšel iz domače vasi v Baskiji na severu Španije na romanje. Napotil se je proti vzhodu, namenjen v Sveto deželo. Danes ga poznamo kot Ignacija Lojolskega in ustanovitelja jezuitov. Zgodba o njegovem romanju pa navdihuje tako člane jezuitskega reda, ki ga je ustanovil, kot tudi mnoge druge romarje.  Njegov najbrž najpomembnejši prispevek Cerkvi je drobna knjižica, v kateri je opisal metodo vodenja ljudi skozi molitev in refleksijo. Metodo danes poznamo pod imenom Ignacijanske duhovne vaje. Razvil jo je na podlagi svoje lastne izkušnje Boga in pogovorov z ljudmi, ki jih je srečeval, ter to združil v skrbno izdelan način odkrivanja Božjega načrta za vsakega posameznika.

Zapiske o svojih izkušnjah je pričel zbirati v letu, ki ga je preživel v Manrezi, majhnem kraju v bližini romarskega svetišča Montserrat. Ti zapiski so prvi osnutek pozneje dodelane knjižice z naslovom Duhovne vaje. Od leta 1522 do 1548, ko je knjižica prvič izšla, je Ignacij izpopolnjeval in potrjeval metodo na podlagi lastne izkušnje in izkušenj mnogih, ki jih je spremljal ob opravljanju duhovnih vaj. V veliki meri pa je bila vsebina izdelana že leta 1528, ko je prišel v Pariz na študij.

Duhovne vaje tako niso zgrajene samo na Ignacijevi izkušnji, ampak na izkušnjah mnogih mož in žena, ki so odkrivali svoj odnos z Bogom in lasten odziv na to izkušnjo.

Vir: Jezuiti v Sloveniji