»Vse v večjo božjo slavo!«

Duhovne vaje DVŽ

Dobrodošli v duhovnih vajah sv. Ignacija Loyolskega. Cilj duhovnih vaj je, kakor pravi sv. Ignacij, da človek tako uredi svoje življenje, da se ne da voditi od svojih neurejenih navad, temveč dopušča, da ga Bog očisti, osvobodi in povede po njegovi poti. Duhovne vaje sv. Ignacija trajajo en mesec v popolni tišini. Za tiste, ki si ne morejo odtegniti en mesec, zaradi dela ali drugih obveznosti, je sv. Ignacij v svoji knjižici Duhovne vaje, v zabeležki [19] predvidel možnost opravljanja duhovnih vaj v vsakdanjem življenju, kjer se prepleta molitev in delo.

Ta program 30. tednov, se nahaja v “Smernicah” ki jih je sestavil vlč. o. John A. Veltri, Družbe Jezusove v središču za duhovnost “Loyola House”, ki jih vodijo kanadski Jezuiti v Guelphu v Ontariju v Kanadi. V vsakem tednu je šest premišljevanj – vsak dan po eno – a sedmi dan je pogovor s spremljevalcem ali s spremljevalko, ki nas spremljajo na molitveni poti. In to trideset tednov.

Duhovne vaje so kristocentrične. Pravzaprav, v duhovnih vajah se največ ukvarjamo z Gospodom Jezusom, z Njegovim življenjem, in nadaljujemo živeti tako, kakor je On živel. Trideset tednov premišljevanj Jezusovega življenja, ter še nekaj vsporednih premišljevanj, se najboljše pokriva s cerkvenim letom, če se duhovne vaje pričnejo okrog 15. oktobra. Tako premišljujemo Božič na Božič, a Vstajenje, na Veliko noč. To je v skladu z željo sv. Ignacija, da ni istočasno dveh skrivnosti Jezusovega življenja. Nekdo bi lahko premišljeval Vstajenje tudi na Božič, toda to ni v skladu s cerkvenim letom, niti ne z duhom cele Cerkve. Zato je veliko boljše, če se le more, da se vsak tak program prične v oktobru.

Spominjam se, da je moja prva spremljanka, sicer teologinja, pričela duhovne vaje spomladi 1997. in jih končala na začetku 1998., ker ji je bilo predolgo čakati do oktobra. Čim sem ji povedala o čem je stvar, je hotela poizkusiti, videti in uporabiti ta program. Bila je zelo zadovoljna in se je potem vključila kot spremljevalka. Takšnih, ki ne morejo čakati je več, pa jim, običajno med tem ko čakajo na oktober, dam za premišljevanje prve štiri tedne duhovnih vaj. Ker, ti prvi štiri tedni niso tako specifični in so lahko sprejemljivi v vsakem obdobju cerkvenega leta, pa tudi v vsakem življenjskem obdobju.

Leta 1998. sta dve spremljanki, sodnica in medicinska sestra, začeli duhovne vaje v oktobru in jih končali spomladi 1999., tako, da so se jima skrivnosti lepo pokrivale s cerkvenim letom. V glavnem, telefonsko smo se pogovarjale eno uro na teden, ker niso bile v Zagrebu. V obdobju 1999./2000. leta, je bilo le pet udeleženk, a 2000./2001. leta, že dvajset. Tedaj mi je pomagala ena spremljevalka, tako da je spremljala eno spremljanko. Ko je bilo leta 2001./2002. petdeset spremljan-k/-cev, mi je že pomagalo sedem spremljeval-k/-cev, ki so izhajali iz tistih dvajset spremljan-k/-cev. Šolskega leta 2002./2003. je bilo kar sto spremljan-k/-cev in 17 spremljeval-k/-cev. Leta 2001. se je vključila tudi ena redovnica, kot spremljanka, pa je že naslednje leto spremljala manjšo skupino laikov v župniji, v kateri je služila, izven Zagreba. Kasneje so se vključile še druge redovnice in duhovniki. Nekateri od njih so opravili osemdnevne in štirinajstdnevne duhovne vaje v tišini, a nekateri so se vključili tudi v duhovne vaje v vsakdanjem življenju. Tako je ta program duhovnih vaj po sv. Ignaciju, sigurno zajel vse družbene statuse.

Naslov “duhovne vaje v vsakdanjem življenju” ne pomeni samo, da se vsak dan premišljuje, temveč veliko več: vsak dan se dela s Kristusom. In mnogi so se ozavestili, da so na svojih delovnih mestih, na fakultetah ali, na primer, v zakonu, v duhovništvu ali redovništvu veliko dosegli prav zato ker se je Gospod Jezus na poseben način lahko vključil v njihovo življenje. Močneje so doživljali duhovno življenje in Božjo prisotnost, in prejemali Božjo pomoč in Božje milosti. Spremenili so se tako, da so se bolj uskladili z Božjo voljo in z osebo Jezusa Kristusa. Zato je ta naslov “duhovne vaje v vsakdanjem življenju” veliko boljše razumeti kot “Jezus v vsakdanjem življenju”: Vsak dan delam z Jezusom ne glede, kateri poklic imam ali v kakšni zaposlitvi sem. Mnogi so se v tem obdobju spremenili, kar niso mogli dolgo prej storiti. Mnoga dekleta so se omožila in mladeniči oženili, mnogi so si izbrali zaposlitev ali uresničili duhovni klic. Odločili so se za tisti korak, za katerega morda prej niso bili prepričani ali bi ga napravili ali ne i t.d. Pomeni, povabiti Jezusa v svojo vsakdanjost, omogočiti mu, da deluje v naših življenjih. To je poudarek v naslovu “duhovne vaje v vsakdanjem življenju”, t.j. Jezus v vsakdanjem življenju. Vsak dan delam s Kristusom.

Za ta program mora vsak udeleženec imeti Sveto pismo – Staro in Novo zavezo, knjižico Duhovne vaje sv. Ignacija Loyolskega in gradivo, ki ga dobi od svojih spremljeval-k/-cev. Knjižica Duhovne vaje sv. Ignacija se ne more brati od strani do strani, kot morda nekatere druge knjige, temveč bolj kot recepte, ki jih je treba pokušati in to po navodilih spremljeval-k/-cev. Torej, ni se treba bati tistega kar ne razumemo. Med potekom duhovnih vaj, v določenem trenutku pridejo na vrsto določene točke iz te knjižice. Smernice pa so, prevedene iz angleščine in pomagajo spremeljevalcem. Spremljancem niso potrebne, razen v nekaterih tednih, in jih spremljevalec po potrebi, delno fotokopira ter izroči svojim spremljankam in spremljancem, ko je za to čas. Gradivo se lahko izroči tudi za vseh 30 tednov naenkrat, na samem začetku (posebno če ni osebnih srečanj in, da se prepreči, kakšen zaostanek za redna premišljevanja). Če spremljanec dobi gradivo za vseh 30 tednov, ne gleda vse, temveč samo vsebino takratnega tedna.

Iz navodil za ignacijske duhovne vaje, avtorice Dr. sc. Marice Čunčić.