»Vse v večjo božjo slavo!«

VTISI Z ROMANJA V TOMIŠELJ

  1. Mene je ganilo pozdravljanje z navdušenimi obrazi ostalih udeležencev in pohvalnimi pripombami pričujočih ljudi, ki sem se jih že med potjo veselila, da se snidemo.

Vzpon po stopnicah je bilo prijetno dviganje v Božjo hišo, kjer me je objela posebna svetost. Nekaj izrednega pa je bilo ozvočenje v Cerkvi, da so glasovi prihajali do mene, kot odmev iz neba, pa ganila me je globoka pridiga od mašnika, gospoda Razingerja. In, ko mi je neka sestra dejala, da naj rečem duhovniku, naj izpostavi Najsvetejše, sem se zazrla na vratca Tabernaklja in začutila tak odsev, tak žar, da nisem videla potrebe za to dejanje in ji to tudi povedala, pa mi je pritrdila: »Saj imate prav«.

Med druženjem je bilo čutiti pristno prijateljstvo, in tudi pogovori so bili v prisrčnem razpoloženju ter za marsikoga tolažba, ki ga je prineslo sočutje in zaupanje v edinosti medsebojnih odnosov, kot bi prišla na dan vsa resnica iz globin vsakega srca.

Veselilo me je pozitivno sprejemanje nagovarjanja udeležencev na naše duhovne vaje, mislim, da je imela velik vpliv Mati Marija, saj se me še vedno močno dotika.

Moji povabljeni udeleženci, pa so se kar srečni porazgubili v celotno skupino, kot da bi bili že del nas in verjamem, da jih bom v to tudi nagovorila. In žal mi je za vse tiste, ki se niso mogli odzvati klicu za romanje. Pa, da bi videli prisrčnost malih otrok, kateri so nas spremljali in kot odrasli sprejeli v srce dar radosti ter ga delili nam s svojo milino. Bili so kot poklicani angeli med nas.

 

Prav, vse to me je navdihovalo, k vsebini za pozdrav miru in vam jo zato tudi ponavljam:

Dragi  Romarji  ! 

           Na romanje se nismo podali, da bi iskali Boga, ker dobro vemo, da je Bog vsepovsod in da se v vseh Božjih hišah enako razdaja za nas;  temveč zato, da mu skupaj izrazimo medsebojno spoštovanje z navdihom svetosti.   

           V tem Božjem hramu želimo tudi, obuditi spomin na vernike iz preteklosti, ki so bili zatirani, če so se zbirali na skupne shode, in so potem to delali na skrivaj v nočnih urah po težkem celodnevnem delu, ter so morali veliko pešačiti, da so prišli na dogovorjena mesta.

A, dobri Bog je z usmiljeno roko, na premnoge, pogumne in potrpežljive molitve, odpravil take sovražnikove preizkušnje ter nas osvobodil, za ta del poti in nam odprl vrata vseh Svetišč. Mi pa jih zaklepamo in se še vedno zapiramo v ‘Binkoštne dvorane’, ker se bojimo posvetnega zla. S tem pa zraven spuščamo hudega duha strahu. Toda, raje vzklikajmo: »V Jezusovem Imenu poberi se Satan!  O, Bog, mi smo v tvojem varstvu, pod tvojo zastavo, Gospod!«

Predragi !

Naj nam bo, ta pozdrav, s stiskom roke, darovanje, odprte dlani za brata in sestro na vse strani.

Jaz pa, kot prejemnik, naj ravnam kakor berač, ki se ne brani prejeti: ‘Sadu miru !’, z izgovorom, da nisem vreden/vredna, temveč se zanj prisrčno zahvaljujmo, našemu darovalcu, prijaznemu Bogu, ki prebiva v nas.

Pa ne jemljimo te milosti le zase, ampak tudi za bližnje in daljnje, za vse tiste, ki jih srečamo:

opogumljajmo jih za zaupanje, v Božje brezmejno usmiljenje,

saj naš Gospod stori vse, vsem, ko ga priznavamo za stvarnika.

Bodimo vedri pričevalci in trdni v veri,

ker smo oznanjevalci vesele novice, da Jezus živi !

In ljubimo se med seboj, kot Božji otroci, da nas priznajo za Gospodove učence !

AMEN !

  1. Romanje v Tomišelj je bilo posebno; veliko lepih misli je bilo izrečeno in mnenja udeležencev, s katerimi sem se  uspela pogovoriti, so bila zelo lepa, tudi tistih, ki so šele začeli spoznavati duhovno življenje. Ja, nekaj čutijo, a še ne-vedo, kaj je to. Zame je bilo romanje zelo milostno in ko je duhovnik povedal, da je cerkev Kraljice rožnega venca je v meni zažarelo srce, ker sem to povezala s fatimsko Marijo, mojo in našo Mati usmiljenja, kot srednico milosti, mojih in naših. Med Evharistijo pa se je močno čutila Božja ljubezen, tako kot zna objeti le Bog slabotnega človeka.
  2. Vtisi iz našega romanja so samo pozitivni – čutiti, je bilo delovanje Svetega Duha. Jaz osebno sem se zelo sprostila in čutila veselje. Moja svakinja, ki sicer ni udeleženka duhovnih vaj, se je tudi zelo dobro počutila, všeč ji je bilo slavljenje in da ni “bilo nekaj prisiljenega”.

Ostala moja spremljanca bom še vprašala.

  1. Letošnje zaključno zahvalno romanje sem zelo lepo doživela. Bog nam je pripravil tudi vremensko lep majski dan. Z veseljem sem pripravila in izbrala pesmi. Ko sva se z Marijo, mojo povabljenko, peljali proti Tomišlju, sva molili rožni venec za blagoslov tega romanja in ko sva se vzpeli proti cerkvi sem bila zopet presenečena nad lepoto in velikostjo tega Božjega hrama. Gospodinja, gospoda Jožeta Razingerja, naju je prosila, da sva nabrali marjetice za v cerkev. To sem sprejela z velikim veseljem in hvaležnostjo materi Mariji za DVŽ in našo Marjetko, ter vse, ki smo del “Romarja”. Hkrati mi je bilo žal, da se nisem še bolj potrudila, da bi še koga pripeljala. Poseben Božji dotik je bila sveta maša in obhajilo pod obema podobama, ter slavljenje skupaj s Sveto Marijo in potem druženje. V srcu sem čutila veliko hvaležnost, da je bil lahko z nami gospod Jože Razinger.

Velika hvala tebi Marjetka, Martini in vsem, ki smo romali. Bog nas ima res rad.

  1. Vsa tri sporočila vtisov, so od fantov, tako, da so kratka in jedrnata:
  2. udeleženec: Srečanje mi je bilo všeč, še posebej izbira kraja – Tomišelj me je navdušil.
  3. udeleženec: Zašel sem in prišel nazaj. Hodil sem po plitvini in zaplaval na globoko. Iskal sem se in našel tebe, moj ljubi Bog.
  4. udeleženec: Romanje mi je bilo, kot vsako leto, najlepše od vseh srečanj skupine Romar. Vedno se je lepo veseliti z dobrimi ljudmi, še posebej če je v središču slavljenje Boga. Prava milost se je pokazala, ko smo z družino prišli domov, v umirjenih in spravljenih odnosih, kljub prepiru nekaj dni pred romanjem.

V celoti podpiram vzdušje vseh treh.

 

  1. Z romanjem,  v zahvalo, da smo opravili duhovne vaje za leto 2015/2016, smo se podali v Tomišelj, h Kraljici Svetega rožnega venca. Kakšno je bilo že na začetku veselje, ko smo se zbirali in se pozdravljali s sestrami in brati naše skupnosti Romar. Vsakega člana oziroma brata in sestro sem bila zelo vesela, da smo se spet videli. Sveta maša je bila nekaj tako lepega, ker je bil navzoč naš Gospod Jezus Kristus in smo ga lahko sprejeli v svoje srce. Pričevanje gospoda Razingerja je bilo kar poučno in zanimivo, da uporabimo svoje darove odpovedovanja. Veliko sem prosila Marijo našo Mater za vse nas in osebno za mojo družino. Že v naprej se ji zahvaljujem: hvala naša ljuba mamica.

Ta lepa cerkev je blagoslovljena na poseben način. Vsem sem bila hvaležna, posebno naši pevski ekipi pri litanijah Matere Božje, sem bila kar v nebesih. Pri agape smo si imeli veliko za povedati. Ponovno nam bo lepo, ko bomo na DVT v Stični.

 

  1. Na zahvalno romanje v Tomišelj sem povabila znanko. Z veseljem se je odzvala in bila navdušena posebej nad petjem. Domov grede smo ji predstavile skupino Romar, jo povabile na DVT in tudi na DVŽ.

Sama sem šla na to romanje z veliko zahvalo Bogu za skupino Romar, za vse darove, ki jih je BOG podelil meni in ostalim, za dar biti spremljana in spremljati in s priprošnjo da Gospod utrdi mojo vero in zaupanje vanj.

 

  1. Joj, kako hitro je minil ta teden! In hitro je minil tudi zadnji krog razmišljanj… Sporočam moje vtise z romanja:

Vedno se veselim zaključnega romanja in tudi letos je bilo tako. Vesela sem našega druženja, pred vsem pa zahvale Bogu, ki je hkrati skupinska, naša kot skupina in hkrati individualna, ko se zahvalimo Bogu za vse, kar smo prejeli po njegovi ljubezni in dobroti v minulem krogu DVŽ, tako kot skupina in kot vsak posameznik. Saj se mu zahvaljujem tudi sama v vsakdanji molitvi, a na romanju so naše zahvale zbrane in spletene v čudovit šopek in tako dosti lepše in verjamem, tudi močnejše.

Prevzela me je tudi tomišeljska Cerkev, v kateri toliko detajlov govori o rožnovenski Materi Božji in nagovarja k molitvi rožnega venca, k zatekanju po tej molitvi k Mariji, naši Materi in materi našega Gospoda.

Všeč mi je bila sv. maša, ki jo je sooblikovala molitvena skupina in seveda gospod Razinger.

Hvaležna sem Martini za njeno skupinsko zahvalo. Zdi se mi, da je z njo lepo nagovorila pred vsem tiste, ki so se pridružili našemu romanju in (še) niso vključeni v DVŽ in seveda nas, “stare” Romarje.

Hvaležna sem, Tanji za lep izbor pesmi in gradivo, ki smo ga vsi prejeli in tako lahko sodelovali pri sv. maši. Malo mi je bilo samo žal, da se nismo mogli dlje časa zadržati v Cerkvi, toliko, da bi lahko zapeli še kakšno pesem, oziroma vsaj tiste, ki so bile pripravljene na listih. Ampak to je zanemarljivo malo, v primerjavi z vsem lepim doživetjem.

In ne nazadnje sem Bogu hvaležna zate, draga Marjetka, za vse, kar Bog razliva na nas po tebi. Hkrati ga prosim, da te še naprej tako navdihuje, ti daje moči, zdravja… in te obilno blagoslavlja. Blagoslova prosim tudi za vse nas, Romarje.

Marjetka, hvala za ves tvoj trud in se že veselim prebiranja vtisov ostalih, oziroma celotne skupine.

Z menoj sta bili še dve prijateljici iz molitvene skupine. Obe sta bili z menoj drugič na romanju in jima je bilo vsakič všeč in sta navdušeni nad našo skupino. Kljub temu pa ju (še) nisem uspela nagovoriti za DVT ali DVŽ. S priporočilno prošnjo, prepuščam Bogu in Svetemu Duhu.

 

  1. Vedno znova občudujem Božje načrtovanje, da kljub zahtevnemu delodajalcu, ki želi vedno več časa in opravljenega dela, da se lahko udeležim naših srečanj.

Teden pred romanjem sem imela kar nekaj ovir v službi in doma, tako da sem se že kar sprijaznila, da ne bom šla. Ker pa se je moja bivša spremljanka navdušeno odzvala povabilu na romanje, sem imela to za potrditev, da moram iti. Ko sem to stisko predala Gospodu,  sem bila pomirjena in se veselila romanja. Gospod pa je uredil okoliščine in čas.

Jaz sem romanje doživljala, kot bi iz ropota, vrveža, hitenja, vstopila v prostore miru in  tišine. Sedela sem pred Gospodom, ki gleda mene. Pogled ki daje mir, tolažbo. Sveta maša, je bila prava gostija. Romanje sem sprejela, kot dar Boga.

Moja povabljenka pa je komentirala: »Marija, hvala da si me povabila. Bilo je čudovito. Sedaj vem, da me Gospod kliče v novi krog DVŽ…« Pohvalila je tudi naše sodelovanje in nagovore pri Sveti maši in slavilno skupino.

 

  1. Med moje razpoloženje z romanja, so me nagovorile Besede iz Svetopisemskega odlomka: »Zdaj pa pogum, govori Gospod! Delajte, kajti jaz sem z vami, govori Gospod!« (Ag 2,4)
  2. Ne vem niti kaj naj posebej izpostavim. Meni je vedno lepo v družbi z Jezusom, ki je prisoten v mojih bratih in sestrah. Čeprav Tomišelj ni bila moja izbira, sem se že vnaprej veselila romanja, saj vem, da nam Gospod vedno pripravi veselje in tudi tokrat me ni razočaral.  Že samo lepo vreme, ki ga imamo vedno, kadar romamo, je pravi čudež. Pot do tja mi je bila z mojo spremljanko  tudi duhovno bogata. Sveta maša in slavljenje je bilo, kot vedno res slavilno. Moje pohvale za izbor pesmi! Nagovori so bili super.
    Žal mi je samo, da se nisem mogla vsem posvetiti in vsakemu nameniti kako besedo. Zato pa sedaj zaželim čisto vsakemu obilo Božjega blagoslova. Zahvaljujem se vsem, ki so pripravili nagovore in pridružujem se Martinini zahvali za tebe Marjetka in za ves tvoj trud, ki ga vlagaš v naše sodelovanje v Romarju!
  3. Najprej bi se zahvalila dragemu Bogu, da nas tako lepo drži skupaj. Hvala za vsakega, ki je bil deležen tega romanja. Hvala Bogu za Ireno in Jožeta, ki sta me pripeljala v Tomišelj. Kajti meni ni bilo treba iskati prevoza, ali kar koli storiti za to, kako bom prišla na to srečanje. Irena se je sama ponudila za prevoz in se ji srčno zahvaljujem, čeprav vem, da za prevoz ne bi bilo problema, imela sem še druge možnosti. Andreja me tudi vedno pelje kamor je potrebno, a verujem, da kjer koli se zbiramo v Jezusovem Imenu, je rešitev ugodna. Bogu hvala.

Bog je poskrbel tudi za čudovito vreme, Hvala Bogu!

Kaj naj rečem drugega, kot se zahvaljevati Gospodu za vse! Hvala za Martino, ki je imela tako lep uvod v Sveto mašo.

In kot vedno hvala Gospodu za naše muzikante, ki vedno dobro sestavljajo program  slavljenja. Hvala Gospodu

Hvala gospodu Razingerju za lepo pridigo in, da nas je toplo sprejel. Hvala tudi zate, Marjetka, ki nas tako lepo vodiš z Božjo pomočjo in nas opominjaš na naše pozabljivosti. Naj te Bog blagoslavlja  in poživi, da mu boš služila še dolgo in, da boš služila nam v njegovem Imenu. Hvala!

Veselim se vsakega našega srečanja, kjerkoli  se zbiramo v Jezusovem Imenu, ker potem ne more biti drugače, kot lepo, lahko je samo še lepše, kot se pričakuje, kakor je to bilo tudi na tem romanju. Bogu hvala in slava! Naj nas vse skupaj blagoslovi naš Gospod Jezus Kristus, in s svojim materinskim Blagoslovom naj nas blagoslovi Devica Marija, da bomo poslušni Svetemu Duhu in živeli Božjo voljo!

Rada imam našo skupnost Romar in se zahvaljujem Gospodu, za vsakega od nas !

 

  1. Romanja sem se zelo želela udeležiti, ker je to zame sklenitev celoletnih srečanj in zahvala Bogu ter ljudem: vodji, spremljevalcem, in ostalim udeležencem DVŽ, po katerih Bog dela v mojem življenju.

Da se skupaj s Sveto mašo, vsi zbrani, zahvalimo Bogu, za vse kar smo od njega v letošnjem letu prejeli.

Da se še zaključno vidimo z drugimi udeleženci in pokramljamo med seboj, se prijateljsko družimo.

Osebno veliko prejmem pri druženjih, ker udeležence zaradi osebnih pričevanj, ki si jih mesečno podelimo tekom leta, osebno bolj poznam in smo že mali prijatelji. Po eni strani se redko vidimo, po drugi strani pa si mesečno podeljujemo svoje osebne izkušnje z Bogom. Z vsemi se čutim povezana in kar nekako domača.

Zase sem bila vesela, da smo se lahko doma časovno uskladili  in smo prišli cela družina. Hvala Bogu za vse, da smo lahko prišli.

  1. Marjetka, hvala za tvoje služenje in neumorno spodbujanje ter dobro voljo. Mojim spremljankam je bilo romanje všeč. Ena je bila navdušena nad ljudmi, ker jih je veliko prišlo, druga pa je bila v preizkušnji, ker je po srečanju zbolela. Meni je odmevala pridiga g. Razingerja. Tisti del, ko je govoril o lajajočem psu in lastniku, ki je preklinjal.

(Ta teden sem bila s p. Platovnjakom na tv Exodus. Snemali so naju za program Duhovno izpopolnjevanje. Ko sem jaz odgovarjala na zastavljeno vprašanje, je bilo potrebno prekiniti snemanje, ker se je lajanje psa iz soseske slišalo v program. Prisotnim sem povedala izkušnjo gospoda Razingerja o psu, blagoslavljala sem lastnika in tega psa. Utihnil je. Snemanje smo zaključili brez nadaljnjih motenj.)  Slava Jezusu !

  1. Šla sem zaradi tega, ker je bilo treba iti, ne z kakšnim navdušenjem. Za nazaj pa čisto drugačno razpoloženje. Tak mir v srcu in veselje. Še več dni me je spremljalo to dogajanje v Tomišelj-u. Zelo mi je bilo lepo.
  2. Vesel sem bil, da je prišlo veliko ljudi, da je bila cerkev znotraj tako lepa in svetla, hvaležen sem bil za milost romanja, da sem ga lahko daroval v zahvalo za tolike nezaslužene milosti, tudi za dar molitvenega spremljevalca. Počutil sem se ljubljenega in sprejetega. Spet me je presenetila gostoljubnost  belo-kranjcev, ki so prinesli toliko dobrot za pogostitev.

 

  1. Na zahvalnem romanju, kot tudi na vseh srečanjih in mojemu spremljanju, ter spremljanju mene mi je bilo zelo lepo, duhovno zelo bogato in za to sem neizmerno hvaležna vsem spremljevalcem in spremljancem, organizatorjem prevoza, kjer smo tudi lepo molili k ljubemu Bogu, ki nas je tako lepo in srečno vodil in zahvaljujem se tudi molitveni ekipi.

Naj vse Bog obilo blagoslovi.

 

  1. Zelo dobro izbran romarski kraj. Tako blizu Ljubljane, pa zame nepoznani kraj. Mala vasica Tomišelj, s prekrasno Cerkvico nad vasjo, ki varuje vaščane. Bilo mi je prijetno, vesel sem bil velikega obiska – tudi takih, ki še ne delajo duhovnih vaj, a se jih Bog dotika in so slišali njegov klic.

 

  1.  Moje vtise iz romanja sem prinesla tudi v domačo Cerkev, da je kar navdušilo našega kaplana, in je celo obljubil obnovitev takega romanja.

 

  1. Bilo je božansko lepo. Saj je v vsaki Cerkvi lepo, toda naše srečanje je nekaj posebnega in sem se celo bala, da ne bom mogla priti na romanje, zaradi domačih obveznosti, a pomagal mi je dobri Bog, za kratko udeležbo.

 

  1. Na našem srečanju je bilo zelo lepo, hvala za organizacijo tebi Marjetka in Martini, ter ostalim, ki so pripravili domače dobrote. Smo kot velika družina, ki se druži z Marijo in Jezusom, in če smo z njima nam je vedno najlepše. Središče pa je Sveta maša in slavljenje, ter zahvala Bogu za vse. Posebno pa še zahvala Tanji, ki je pripravila lep program in pesmi – besedila, da so lahko vsi sodelovali pri slavljenju. Seveda, da ne pozabim zahvalo tudi gospodu Razingerju.

       

  1. Prevzel me je Jezusov kip v Cerkvi. Bil je kot živ in v hvaležnosti za vse doživeto, sem zrla vanj in na njegovo srce. Moje prsi je napolnila prijetna toplota, On pa je s svojim ljubečim srcem zrl name in na vse nas…

 

 

 

  1. Delni odmev na romanje:

Name je celotno romanje, že priprava in sama pot, naredilo zelo pozitiven in vzpodbuden vtis, bogoslužje je bilo seveda vrhunec.

Veselim pa se tudi pričevanj, ki bodo še sledila od drugih udeležencev. Jaz se težko odločim kaj naj opišem.

Pa vendar :

Ves uvod, s pozdravom miru je name deloval kot mogočna potrditev moje molitvene prakse in vzpodbuda za še in več  …

Dejansko pa me je že prvi stavek nagnil v  nizanje preteklih vzpodbudnih srečevanj z Gospodom.

V refleksijah prihajajo še sedaj v misli  novi in novi dokazi Božje ljubeče skrbi zame. Zaradi bolezni in raznih stisk v bližnjem sorodstvu, sem v zadnjih dveh letih  marsikdaj občutila, kot, da sem nekako primorana napraviti nekaj korakov po trnju in pesku pa še bosa. Itak je bil Gospod prisoten in me je verjetno nosil.

Sedaj vidim ob prehojeni poti tudi lepo cvetoče in dehteče vrtnice. Naj bo slavljeno Njegovo presveto Ime !

Še to – ena od udeleženk, ki pozna mojo termo-regulacijsko šibkost, je imela zame celo rezervno oblačilo, to pa ni bil edini način Božje skrbi za potrebe mojega telesa. Razlogi za hvaležnost in ganjenost, še kar prihajajo.

 

  1. …Prevzel me je Jezusov kip v Cerkvi. Bil je kot živ in v hvaležnosti za vse doživeto, sem zrla vanj in na njegovo srce. Moje prsi je napolnila prijetna toplota, On pa je s svojim ljubečim srcem zrl name in na vse nas…

 

  1. Glede na obilico prejetih milosti, ki mi jih poklanja Bog skozi proces duhovnih vaj v vsakdanjem življenju, je zame zaključno – zahvalno romanje, še kako pomembno. Po mnogo številnih krogih duhovnih vaj, je v mojem življenju skoraj že vse na svojem mestu, tisto kar še ni, brez pomislekov izročam v Božje varstvo in vodstvo, saj Bog živi v mojem življenju. Nebeški oče je bil z nami vsemi tudi na letošnjem zaključnem romanju, čutila sem ga v krogu svoje družine, v krogu spremljevalcev in udeležencev duhovnih vaj, še posebej med prisotnimi otroci, v krogu molitvene ekipe, v krogu naših glasbenikov … v samem Božjem stvarstvu okoli nas, v hrani in pijači …. Hvala Bogu za ta dan in naj nas spremlja neizmerno veselje vse, ki smo odgovorili na njegov klic.

 

  1. Dan skupnega romanja v Tomišelj se je prebudil v čudoviti sončni dan, tako, da nas je Vsemogočni že v samem začetku dneva obilno blagoslovil. Občutki, ki so me preplavljali, so bili eno samo veselje, ko se po daljšem obdobju zopet sreča vsa “družina” ROMAR.

Sledilo je srečanje pred cerkvijo in sveta maša, ki je bila en sam balzam za dušo. Za tem pa še skupno prijetno druženje ob mizi dobrot, kar je čudovito popoldne naredilo v nepozabni dan.

Hvala vsem za vašo prisotnost.

 

 

 

A m e n !