»Vse v večjo božjo slavo!«

Vtisi z romanja k Baziliki Lurške Matere Božje v Brestanici, 28.5.2022

Kot je naša navada, najprej začnemo vtise s pozdravom miru:

 

          » Dragi moji prijatelji, iz 2Mz 40 poglavje, v vrsticah 34-38, je predstavljen oblak, kot prisotnost Gospodovega veličastva.

            Tudi mi se kdaj ozrimo v nebo s hvaležnostjo k oblakom, ki bedijo nad nami, brez konca, na širnem oboku, ter nas varujejo z Božjo milostjo pred pripeko, dajo dež za osvežitev in potrebno pitno vodo: za nas, živali, rastline in zemljo.

            Ko se temačnega dne zaman oziram po svetlobi, dva oblaka z bliskom in gromom trčita skupaj, da me opozorita, na mojega Gospoda.

           Pa v tihi temni noči, če brez ciljno tavam v skrbeh, mi izza oblaka, Bog pomežikne, s svojo svetlobo, da najdem nadaljnjo pot.

          In sedaj, ko si bomo podali roke, si privoščimo drug – drugemu, še Božji blagoslov iz oblakov. »

 

2./ Nikoli prej, mi niso tako nagajale zadrege, kot letos, da bi mi preprečile udeležbo na romanje. Slabo zdravstveno počutje mojega moža, se je preneslo tudi na mene. Toda vztrajno sem molila, da se zgodi Božja volja, naj se izkaže moja pripadnost skupini Romar.  In Gospod je odpravil vso mračnost nadlegovanj hudega duha, z odobritvijo, naj grem. Tako sem se brez pomisleka odpravila na pot. Pa mi ni žal, ker sem doživela prekrasen dan. Takoj ob prihodu me je presunila veličastna zgradba cerkve. Občudovala sem delo ljudi in jim bila neizmerno hvaležna, da so postavili mogočno zidovje sredi bujnega zelenja. Nato pa vstop: kot bi zares prišla v Lurd. Začutila sem dotik Svete Marije, ki mi je naklonila (kontemplativni) objem z oltarja. Težko sem odmaknila pogled od nje ter se ozrla še na druge lepote, ki so se razgrinjale okoli mene. Pritegnila me je tudi nežna pridiga dragega kaplana in nagovor gospoda župnika. Oba sta nam izkazala izjemno prijaznost ter trud, da nam približata vse krasote. Napolnjeni z bogato duhovno hrano, smo se odpravili k obloženi mizi, raznovrstne postrežbe in se prepustili medsebojnemu prijetnemu klepetu, da smo se čutili v edinosti prijateljstva. Za piko na ‘i’, pa smo si ogledali še tamkajšnji grad, ki je poln znamenitosti. Doživeto obilje pa bomo še dolgo premlevali. Hvala Danici in Mariji, za povabilo; Aleksandri in Klemenu za organizacijo; in vsem drugim, aktivno sodelujočim.

3./ Hvala vsem organizatorjem srečanja. Po dolgem času, sem srečal mnoge prijatelje in prijateljice. Lepo so bili pripravljeni vsi nagovori. Presenečen sem bil nad tako številno udeležbo, kljub slabim napovedim vremena.

4./ Nedavno sem slišala, kako prehitro se ljudje zadovoljimo s »tuzemskimi užitki«  in se preprosto ne zavedamo kaj pa nam Bog lahko da in se nam vsako odrekanje  za Gospoda zdi malo da ne brez veze, oziroma se težko odrečemo času, ki bi ga namenili Bogu. Bogu sem hvaležna za vsak milosten trenutek miru, ponižnosti, zadostnosti, bodisi, da to doživljam v molitvi, pri zakramentu, ali v družini. Na zaključnem romanju pri Mariji lurški pa se mi zdi, da sem se prav okopala v Božjih užitkih, ki so me enostavno napolnili z mirom in upanjem, bi lahko rekla, da mi je postalo vseeno za vse. Vendar spoznavam, da mi je bila dana milost neomajnega zaupanja v Boga, kar je ena izmed »vrlin« za potovanje v 2.razredu. 😉

5./ Moj dotik: nagovor duhovnika pri maši, preprost, iskren. Še prej pa njegova mimika. Strmel je v nas Romarje. Gledal nas je poln Duha. V naši prehojeni poti DVŽ je začutil potrebo, da bi vsi kristjani delali DVŽ.

6./  Romanje v Brestanico. Letošnje romanje ob zaključku duhovnih vaj je v meni prebudilo paleto občutkov, prav vsi pa so bili milostni. Moje veselje bi z lahkoto skalila slabost, ki je svoj vrhunec dosegla ravno med sveto mašo v baziliki Marije Lurške. Želodec enostavno ni sprejel zajtrka, ki sem ga doma, pred odhodom, v naglici zaužila. Grenke misli so začele vdirati vame, na način: »No, sedaj pa imaš! Ali ti je bilo tega treba? Rajši bi ostala doma!« Jaz pa sem gledala belo hostijo, ki jo je duhovnik držal v rokah in se bojevala z njimi. Nenadoma me je obšla prav spodbudna misel: »No, no … Saj nisi več v prvem razredu. Toliko si se že naučila v duhovnih vajah. Slabost lahko daruješ Bogu!! Te čudovite priložnosti nikakor ne smeš izpustiti.« Oklenila sem se te misli z vso močjo. Pomislila sem na vse tiste svetnike in svetnice, ki so telesno mnogo trpeli, a so kljub temu vestno opravljali svoje dolžnosti. Slabost pa kar ni in ni popustila, zato sem v nadaljevanju dneva, pri skupnem obedu, iz bogato obložene mize, vzela le tri majhne kruhke. Tudi za to sem se Bogu zahvalila. Toplo dvorano sem bila primorana zamenjati za hladen in mrzel zrak, na katerem sem stala in drgetala. Slednjič je slabost le minila. Ko sem doma, pozno popoldne legla k počitku, sem v sebi čutila globok mir. Izredna sreča, ker je bila na romanju tudi moja nečakinja, moja birmanka – moja ljuba L., ni bila skaljena. Počivala je v meni. Ko danes gledam nazaj, se mi zdi, da je bil dan zares doživet, poln in popoln. Danes namreč vem, da Gospod pogrinja pred nami mizo, na kateri je mnogo jedi in niso vse sladkega okusa. Kako poživljajoče so lahko sladko-kisle jedi, grenka zelišča, slane in trpke priloge in kako nezdravo bi bilo, če bi uživali samo sladkorčke. »Hvala Gospod za bogato obloženo mizo, h kateri si me povabil na letošnjem romanju.«

7./  “Romanje v Brestanico k Lurški Materi Božji je bilo zame prav posebno doživetje, saj sem že dolgo vedela za ta slovenski Lurd in sem si želela enkrat poromati tja. Bazilika me je navdušila z lepo urejeno okolico in bogato arhitekturno poslikavo in čudovito svetlobo v notranjosti. Kip Lurške Matere na oltarju je tako milosten, da sem se odločila poromati tudi v francoski Lurd, od koder izvira ta podoba. Pri bogoslužju, ki ga je vodil tamkajšnji kaplan, se me je dotaknila njegova pridiga, iz katere je bilo čutiti njegovo ljubezen do Marije in tega svetišča, poleg tega pa me je ganila tudi njegova skromna drža  pred nami in njegova iskrena želja, da nam posveti svoj čas in duhovno oskrbo. Krona bogoslužja je bila izpostavitev Najsvetejšega na oltarju, zapete litanije Matere Božje in blagoslov z Najsvetejšim. Ves čas sem čutila neko ganjenost, ki jo pogosto čutim v Marijinih svetiščih, zato vem, da je to milosten in svet kraj, ki je na žalost premalo obiskan. Moram reči, da sem vesela in hvaležna Bogu in Materi Mariji za vse prejete milosti v tem dnevu, vsem romarjem pa za prijaznost, sprejetost in bogato postrežbo.”

8./ Naše romanje v Brestanico je bilo zame velik blagoslov. Ljubi Jezus res obilno deluje in nam podarja toliko razlogov za veselje. Še posebej sem vesela, da sem lahko prvič obiskala to prečudovito Marijino baziliko. Toliko čudovitih trenutkov, iskrenega veselja in miru nisem doživela že dolgo časa. Res velika milost je bila zame ta prečudovita sobota. Verjamem, da bo še dolgo ostala v mojem srcu in mojih mislih. Naj ljubi Jezus obilno blagoslovi vse, ki se združujemo v tej čudoviti družini, ki se imenuje skupina Romar.

9./ Bilo mi je zelo milostno se srečati s skupino Romar ob zahvalni daritvi, posebej me je nagovorila pridiga gospoda kaplana, njegova ponižna izpoved in predanost Bogu. Hvala vsakemu posebej in vsem skupaj za naše druženje pri hoji za Gospodom.

10./ Lurška Marija vedno vabi, nagovarja in deli milosti. Tokrat me je še posebej nagovorila po duhovniku, g. Gregorju Majcnu. Že dolgo nisem bila tako prevzeta kot tokrat (pa sem bila že velikokrat). Nagovorila in prevzela me je njegova srčnost, ponižnost, osebna izpoved doživljanja njegovih duhovnih vaj, kar mi je dalo misliti tudi na moj odnos do Gospoda, na mojo vero, na izkazovanje vere v javnosti, pričevanje za Gospoda… Tekom opravljanja DVŽ se je v meni marsikaj počasi spremenilo. Po tej romarski sv. maši se je v meni nekaj premaknilo hipoma. Prevzela me je tudi predanost g. župnika, Jožeta Špesa, ki se nam je posvetil kljub njegovemu težkemu zdravstvenemu stanju, tako v spovednici kot v predstavitvi veličastne bazilike. Hvala Bogu, hvala Materi Mariji, hvala obema brestaniškima duhovnikoma, hvala sv. Ignaciju,  hvala skupini Romar…

11./  V Brestanico sva z možem iz Ljubljane prišla z vlakom. Med vožnjo je bilo potrebno prestopiti na drugi vlak, ki je peljal do Brestanice. Vendar so popravljali progo tako, da se je vlak za 10 minut ustavil, ravno toliko, ko bi midva čakala na postaji naslednji vlak. Kaj zdaj, sva se spraševala sveto mašo bova zamudila, pa tudi nisva vedela kdaj pride naslednji vlak. Šla sva k vratom za izstop, preden se je vlak ustavil. Medtem je prišel sprevodnik in naju vprašal, če greva za Dobovo. Pritrdila sva, nato je takoj poklical strojevodjo vlaka, ki je vozil v Brestanico naj počaka. Vlak je naju počakal na postaji.. Tako, da, ko sva izstopila, naju je vlak čakal in sva pravočasno prišla v Brestanico in k sveti maši. Bogu hvala, aleluja! Ko sem vstopila v cerkev, me je presenetila velika čudovita cerkev, posebno okna in poslikava na oknih. Zahvalila sem se Bogu za vse milosti, ki sem jih prejela med duhovnimi vajami in tudi moje spremljanke. Ni jih bilo malo. Bog bodi zahvaljen. Prosila sem tudi za moje zdravje in zdravje spremljank. Tu sem izvedela, da se ta romarska cerkev imenuje slovenski Lurd. Kdo bi si mislil, da imamo Slovenci Lurd tako blizu. Zahvalila sem se materi Mariji. Dotaknila se me je pridiga duhovnika, kaplana v Brestanici. Bila je preprosta in življenjska. Posebno se me je dotaknil stavek, da je naše največje pričevanje, naše življenje, kako s svojim življenjem pričujem za Kristusa. Mašo sem doživljala globoko z Gospodom. Po maši je bilo v župnišču družabno srečanje, kjer smo se vsi, ki smo prišli in delali duhovne vaje ob veliko dobrotah srečali, pogovorili in poveselili. Povezoval nas je isti duh, kar se mi zdi zelo dragoceno. Bogu hvala, hvala Mati Marija.

12./ Letošnje romanje k Lurški Materi Božji je bilo res nekaj posebnega. Morda je k temu pripomogla že nekaj letna želja in še naknadno dvoletni koronski odmik, obiska Marijine bazilike v Brestanici. Ker se vse zgodi po Božji volji, ravno ob pravem času je bilo morda, prav zato to srečanje tako milostno. Čeprav se nisem udeležila svete spovedi, sem imela občutek, da so se milosti iz spovednice zgrinjale nad vse udeležence. Duhovnik, ki je vodil mašo, vidno ganjen nad našo skupnostjo Romar, me je pritegnil k dnevnemu razmišljanju: Kolikokrat v dnevu sem zatajila Boga? Ljubezen in veselje sta se prelivala iz srca v srce ob misli: Gospod, dobro je, da smo tukaj! Ko sem opazovala obraze soromarjev, sem se hkrati zahvaljevala, saj je vsak nekaj prejel, veliko tega pa smo si podelili med seboj. Od vsega šteje največ ljubezen in kako ljubeznivo je bilo pripravljeno bogoslužno sodelovanje z uvodi, glasbo in petjem. Pravo doživetje Nebeškega Jeruzalema, spokojni mir v duši, ki se je po uvodu v pozdrav miru spočila na oblaku, izza katerega nas je pozdravil žareč Očetov pogled, ki je vsakemu prigovarja: Čakal sem te, da prideš! 

13./  Romanje k Mariji Lurški v Brestanico mi je bilo zelo milostno. Jokala sem skozi vso mašo, milost je bila gotovo tudi zaradi Svete spovedi. Zato Bogu hvala in vsem organizatorjem za izvedbo tako milostnega romanja. Tudi mojemu možu je bilo lepo. Bogu hvala. Lep pozdrav vsem in Božji blagoslov.

14./  Mojega srca se je posebej dotaknila pridiga, lahko bi rekla, da vsaka beseda duhovnika. Močno pa se me je dotaknila tudi Marija, ki je iz glavnega oltarja zlivala obilo milosti in čutiti je bilo močno delovanje Svetega duha in ljubezen Boga. Spremljanka pa je rekla, da je lahka kot pero, da bi kar poletela, če bi imela krila. Sveti duh  ji je dajal  lahkoto in čutila se je Božja ljubezen, navzočnost  lurške Marije, obeh duhovnikov ter bogato sodelovanje  Klemna in njegove ekipe.

15./ Lurška Mati Božja, ki domuje v prečudoviti baziliki v Brestanici je zame v življenju prav poseben milosten kraj, saj sem prav tu doživela povabilo na DV v tišini v Stično. Povabilo sem sprejela, se udeležila DVT in tako spoznala prečudovito skupino Romar, katera mi v življenju mnogo pomeni in v kateri sem doživela že veliko Božjih dotikov in poglobitev moje vere. Tak Božji dotik je bil tudi na letošnjem zaključnem romanju 28. maja k Lurški Mariji. Kljub deževnemu in turobnemu vremenu je naše srečanje potekalo v zelo prijetnem vzdušju ob naših srečanjih in snidenju. Poseben dar pa je bila meni sveta maša, katero je daroval mladi duhovnik, ki je na tako otipljiv način prikazal neizmerno dobrega Boga, njegovo veličino ter priznal svojo majhnost in grešnost, kar lahko prizna vsak izmed nas in možnost, da ostajamo vsi v Njegovi ljubezni, za kar se tudi trudimo iz dneva v dan, vsak na svoj način. Zato mi je prišlo na misel povabilo mlademu duhovniku Gregorju, na DVT v Stično, ali na našo duhovno obnovo v Repnje, kot zahvalo za to čudovito sveto mašo, ki je bila opravljena za nas.

16./  Teden dni pred romanjem me je spremljalo slabo fizično počutje – boleče grlo, izguba glasu. Ko sva, skupaj z nekdanjo spremljanko Marijo krenili na pot in začeli moliti rožni venec za blagoslov romanja, pa se je počutje začelo izboljševati in vrnilo se je veselje. Čeprav sem že nekajkrat bila v brestaniški baziliki, me je zopet na nov način očarala lepota cerkve kot čudovite zgradbe in naše skupnosti Romar pri Sveti maši in ob mizi. Tudi na obrazu prijateljice Marije sem videla veselje in hvaležnost, da se je lahko udeležila letošnjega romanja. Hvala Bogu za vse prejete milosti tega čudovitega romanja.

17./  Romanje v Brestanico skupine Romar. Čeprav je bila ta dan po vsej Sloveniji velika ohladitev, je bilo v Brestanici čutiti veliko topline. Srečal sem ponovno prijetne in meni drage člane Romarja. Bazilika Lurške matere božje je čudovita. Kip Marije na oltarju mi je deloval mistično in v svoji belini je videti, kot da se v trenutku zazrtja vanj dogaja srečanje med Bernardko in Marijo. Duhovnik nas je obogatil tudi z razlago o zgodovini in nastanku bazilike. Po maši je sledilo prijetno druženje ob polnih mizah dobrot iz vse Slovenije. Ob koncu smo si šli nekateri še ogledati grad v Brestanici, kjer smo v slabih 2-h urah izvedeli izčrpno zgodovino, ki jo je bil grad deležen. Najbolj pa me je fasciniralo obdobje, ko so na gradu prebivali bratje Trapisti, kateri so izredno pripomogli k razvoju teh krajev in same Slovenije. Najbolj se me je dotaknila njihova čokolada Imperial in dve rjavi kravici na ovitku, kateri je za njimi kopirala in dala na svoje čokolade tudi, takrat, na novo nastala Milka, katera je le spremenila barvo kravic iz rjave v vijolično. Romanje je bilo zelo lepo, prijetno in v gradu tudi poučno.

18./ Romanje mi je prineslo veliko veselja in notranjega miru. Prvič sem lahko v živo spoznala in objela moji spremljanki, za kar sem Gospodu, še posebno hvaležna. Posebej vesela sem bila tudi družbe moje mame. Komaj sem čakala, da bo napočil ta dan, ki je žal prehitro minil. Bogu hvala za ta dar. Hvala Mamici Mariji, da nam je izprosila še celo vreme brez dežja, ko smo morali na prosto, za kar sem jo prosila zaradi moje mame, ki težko hodi, da je lahko poromala še okrog cerkve. Hvala za čudovito izkušnjo. Obilo Božjega blagoslova želim vsem. Krasno je bilo vse videti.

19./ Iskrena hvala vsem, ki so romanje pripravili. Zaključek leta se je lepo končal v slovenskem Lurdu. Bila sem prvič, in bilo je zelo lepo. Mislim da imamo v naši deželi še veliko lepih romarskih poti, ki so vredne, da jih obiščemo.

20./  Ko je bilo že videti, da se romanja zaradi obveznosti doma ne bom mogla udeležiti, sem obveznosti vseeno lahko uredila tako, da sem na romanje prišla in ostala še kratek čas po maši. Čutenje široke skupnosti povezane v molitvi in petju me je napolnilo z mirom in veliko hvaležnostjo za vse darove in močno voljo in veseljem do življenja. Ko sem odhajala, sem bila hvaležna, da sem bila prisotna, obveznosti doma pa so se urejale  z neverjetno lahkoto, skoraj same po sebi, saj je bilo povsod čutiti veliko milosti in veselja. Hvaležna za priložnost biti v skupini Romar, vas prav lepo pozdravljam!

21./ Kjer so dobri ljudje zbrani, gre težko kaj narobe. Kot vsako srečanje skupine Romar, tudi tokratno romanje v Brestanico ni razočaralo. Jaz bi poleg milostnega kraja in prelepe podobe Device Marije za oltarjem, ki je bdela nad nami, izpostavil tri točke: – dobra volja udeležencev, ko so bile razdeljene obveznosti za uvod, prošnje, berila, zahvale, je bilo vse takoj sprejeto, brez izgovarjanja;  – gospod kaplan me je s svojo pristnostjo v pridigi zelo nagovoril;  – “kraljevska pogostitev” po maši, v sproščenem in prijateljskem pogovoru s so-romarji. Zelo simpatičen je bil tudi voden ogled gradu Brestanica, katerega smo se udeležili, nekateri Romarji. Hvala Danici za organizacijo in vsem udeležencem za njihov prispevek, želje po svetosti in dobre volje, ki nas družita v skupini Romar!

22./  Kakor vsako leto, tudi letos, sem se šla zahvalit za duhovne vaje DVŽ Romar. Šli smo v Brestanico, tako daleč, nisem imela namena iti, pa me je zadnji dan spodbudila Marjetka, hvala, zahvaljujem se ti draga Marjetka. Tako čudovito je bilo. Pot je bila dolga, a mi je hitro minilo, saj sem molila rožni venec, slavila  Gospoda, veselila sem se da bomo skupaj  z brati in sestrami naše skupnosti. Bilo je prečudovito. Božja Mati se me je tako dotaknila, da je moje srce prepevalo. Zahvaljujem se vsem, kar koli so prispevali, da nam je bilo lepo. 

23./ Moji vtisi z romanja, v Brestanico. Bogu sem hvaležen za tako lep zaključek DVŽ, ki sem ga doživel kot darilo. Vsemu temu veselju pa je dala svoj pečat tudi mogočna bazilika in doživeta sveta maša. Kljub precejšnji zasedenosti je Bog poskrbel, da sem se lahko udeležil zaključnega romanja in da se je vse tako lepo izteklo. Še posebej sem bil vesel, da sva se na romanju prvič videla z mojo spremljanko in se lahko v živo pogovarjala. Navdihovalo me je tudi druženje po sveti maši in pogovor z mnogimi udeleženci DVŽ, katere sem poznal le bežno. Bog res zna poskrbeti za svoje ljubljene otroke in jih razveseljevati. Vse dobro.

24./  “Zmeraj se veselite! Neprenehoma molite! V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu za vas.” (1Tes. 5,16,17,18). Romanje v Baziliko Lurške Matere Božje v Brestanico je bila zahvala za vse prejete milosti in spoznanja skozi opravljanje DVŽ. To je bil dan veselja, radosti, hvaležnosti in  dan velike “nagrade”  Božje milosti, ki jo je Gospod po Svetem Duhu, nežno po duhovnikovih rokah, pri Sveti maši izlival v naša srca. Neizmerno sem hvaležna Gospodu, da je bil tako čudovito, vidno navzoč, v svojem služabniku. Božji blagoslov vsem.

 

                                                                                 A m e n !